novice

Diatomit, ki se doda barvam za izumrtje in adsorpcijo vonjav, se v tujini uporablja že vrsto let, domača podjetja pa postopoma spoznavajo, da ima diatomit, ki se uporablja za barvanje in diatomejsko blato, odlične lastnosti.

Notranji in zunanji premazi, dekorativni materiali in diatomejsko blato, izdelano iz diatomita, ne le da ne oddajajo škodljivih kemikalij, temveč tudi izboljšujejo bivalno okolje.

Najprej se lahko notranja vlažnost samodejno prilagodi. Glavna sestavina diatomita je silikat, notranji in zunanji premazi ter stenski materiali, izdelani iz njega, pa imajo lastnosti supervlaken in poroznosti, ultrafine pore pa so 5000- do 6000-krat večje od oglja. Ko se notranja vlažnost dvigne, lahko ultrafine luknje v steni diatomita samodejno absorbirajo vlago iz zraka in jo shranijo. Če se vlaga v notranjem zraku zmanjša in se vlažnost zmanjša, lahko material stene iz diatomita sprosti vlago, shranjeno v ultrafinih porah.

Poleg tega ima diatomitni stenski material še vedno funkcijo odpravljanja neprijetnih vonjav in ohranjanja čistoče v zaprtih prostorih. Raziskave in eksperimentalni rezultati kažejo, da lahko diatomit deluje kot deodorant. Če se diatomitnemu kompozitnemu materialu doda titanov oksid, lahko ta odpravi vonjave ter absorbira in razgradi škodljive kemikalije za dolgo časa in ohranja notranje stene čiste dolgo časa, tudi če so v hiši kadilci, stene ne bodo porumenele.

Nenazadnje, raziskovalno poročilo meni, da diatomit okrasni material še vedno lahko absorbira in razgradi material, ki povzroča alergije pri ljudeh, kar ima učinek zdravljenja. Absorpcija in sproščanje vode s strani diatomitnega stenskega materiala lahko povzroči učinek slapa in razgradi molekule vode na pozitivne in negativne ione. Ker so molekule vode ovite, tvorijo pozitivne in negativne ionske skupine, nato pa z molekulami vode kot nosilci lebdijo v zraku in imajo sposobnost uničevanja bakterij. Pozitivne in negativne ione, ki lebdijo v zraku, takoj obdajo in izolirajo alergeni in druge škodljive snovi, kot so bakterije in plesen. Nato najaktivnejši hidroksilni ioni v pozitivnih in negativnih ionskih skupinah burno reagirajo s temi škodljivimi snovmi in jih na koncu popolnoma razgradijo na neškodljive snovi, kot so molekule vode.